Kar nekaj mesecev se nisem oglasil in v tem casu se je zgodilo toliko stvari, da jih ne bom niti poiskusil vseh napisati. Skakanje iz enega kraja v drugega se je spremenilo v zivljenje z ljudmi, v njihovem okolju in njihovem ritmu.

V zacetku maja sem s kitajskima prijateljema iz Shanghaja obiskal Ashu, rojstni kraj znamenitega tibetanskega kralja-bojevnika Gesarja, ki je v 11.stoletju na obmocju sedanjega Khama in Amda vzpostavil kraljestvo, ki je obstalo vse do leta 1959. Ashu je majhen kraj s priblizno 1000 prebivalci in Tsar Tsar samostanom, ki je duhovno in kulturno sredisce tega kraja. Samostan je bil v 80 letih ponovno zgrajen in zares zivi - menihi studirajo, meditirajo in rinpocheji so duhovni voditelji za ljudi v tem kraju in sirsi okolici.

Zaradi dobre povezave z opatom samostana sem zacutil zeljo, da v tem kraju ostanem malo dalj casa in delam budisticno prakso 100.000 prostracij. Rinpoche je bil vesel, da zelim ostati tam in prakticirati, dal mi je lepo sobo v templju kralja Gesarja v srediscu zascitenega posestva s travo, konji, cvetlicami, zajci, pticami, grmovjem, jezerom in drevesi. Dva meseca in pol sem zivel tam, skupaj z mladim menihom Lama Tashijem, njegovim ocetom in druzino s tremi mladimi hcerkami. V vsem tem casu so skrbeli zame, kuhali hrano, prali umazane obleke in naredili vse, da sem se dobro pocutil. Vse to brez, da bi sprejeli en sam juan od mene, ceprav sami niso imeli veliko denarja. Postal sem del njihove druzine in poslovili smo se s solzami, ceprav le za kratek cas, predno zapustim Kham se bom se za nekaj casa vrnil k njim.

Od tam sem odsel v Shechen, samostan oddaljen le eno uro stran. Tja sem prispel istocasno kot 200 kitajskih ucencev Shechen Gyaltsab Rinpocheja, na otvoritev novega templja, ki so ga sponzorirali kitajski ucenci. Na zacetku sem bil malo izgubljen, v taksni mnozici, vendar je tudi tu Gyaltsab Rinpoche zelo lepo poskrbel zame, z lepo sobo in neverjetnimi kolicinami hrane, mesa, piskotov, bombonov, pepsi kole itd. Vse mize so bile polne hrane in pijace, se nikoli v zivljenju nisem zivel v taksnem obilju. Po sedih dnevih obredov v templju je vecina ljudi zapustila Shechen, ostalo nas je le se nekaj in v naslednjih dveh tednih smo se predajali brezdelju, pohodom v hribe, bombonom, pepsikoli.

Sedaj smo z Rinpochejem na tridnevnem izletu v bliznje mesto Derge, kjer bomo obiskali enega od 300 Shechen samostanov v Tibetu. Nato pa se bom najbrz pridruzil Rinpocheju na potovanju v Lhaso.

Cas tukaj tece z drugacnim ritmom, na uro pogledam zato, da vidim kateri mesec je in ne kateri dan ali ura. Sedaj so najlepsi meseci v Tibetu, vse je zeleno in vv cvetju, sonce toplo in zvezde v noceh jasne. Zaradi vseh teh neepredvidenih postankov se bo tudi moje potovanje po Tibetu podaljsalo - dezela je velika, lepa in gostoljubna - zelim ji nameniti toliko casa, kot si ga zasluzi.