Luna je bila skoraj polna. Sijala je skozi zaplate v gruci oblakov, ki so se na vsej sirini neba zbrali ravno med menoj in njo. Na visokih planotah so oblaki nizko nad tlemi; lunin sij in mimohod oblakov je ustvarjal naravne zaromete, ki so preletavali morje his pod menoj.

Cez dan nisem smel nikamor; sele ko se je stemnilo sem lahko sel do stranisca in takoj zatem na nocni sprehod v pobocje nad Larungar univerzo petih budisticnih znanosti, najvecjo budisticno institucijo na tem svetu - kljub temu da so oblasti leta 2000 porusile polovico his in izgnale prav toliko studentov, vecino od njih Han Kitajcev. Tujci smo tu nezazeljeni. Sedaj tu zivi in studira priblizno 15000 ljudi, v glavnem nun in menihov. Zivijo v majhnih lesenih hisah, ki se po dolini in njenih pobocjih razprostirajo do koder seze pogled; med njimi so posejani templji.

Sedel sem v hribu in (neuspesno) preiskusal sreco v nocnem fotografiranju, kadar se je pod luno pripeljala kaksne dobra luknja v oblakih. Nekje visje v hribu je lajal pes; pod menoj sem slisal molitve praktikantov. Vmes rezgetanje konjev in plonk, zvok razkladanja hlodov. Oblasti ne dovolijo graditi novih his in nekateri upajo, da inspektorji ne bodo opazili njihove nove majhne, v noci zgrajene hisice stisnjene nekje med dolge vrste obstojecih.

Luna je obsijala tempelj na hribu onkraj jezera hisk; tempelj posvecen ustanovitelju univerze, Khempu Jigme Phuntsoku. V teh krajih je prava legenda; clovek, ki mu je skozi temno noc sodobne tibetanske zgodovine brez kompromisa uspelo ohraniti in ziveti svoje vrednote ter ob svitu novega dne toploto svojega srca razsiriti dalec naokrog po Tibetu in Kitajski. Umrl je konec leta 2003. A njegova vizija se nadaljuje; v zivljenju in delu mlade generacije budisticnih mojstrov, ki slovijo po svojem znanju, duhovnem vpogledu in disciplini, ter desettisocev studentov, ki so iz vseh koncev Tibeta in Kitajske z iskrenim in resnim namenom studija in prakse budisticnih naukov prisli na ta kraj, kjer so televizija in druge obicajne motnje prepovedane.

Ob tem sem se spomnil na svoj dolg, na zadnje nadaljevanje v seriji Ngondro, na del, ki naj bi govoril o praksi predanosti duhovnemu ucitelju. Po vec kot pol leta mi se vedno ni jasno kaj naj o tem napisem. Kaj to sploh je, duhovni ucitelj? Clovek, ki te s svojo inspiracijo in notranjimi kvalitetami vodi v zivljenju in duhovni praksi? Nekdo, ki te prizadane z grobimi besedami? Luna, ki ti ze vse zivljenje sveti nad glavo? Pekoc feferon skrit na pici? Morda se niti ni potrebno odlociti…

Bil sem zadovoljen s tem odgovorom. Le nekaj ur prej sem zaman upal, da bom lahko se isti dan odsel od tu. Po nestrpnosti in obcutku utesnjenosti se je ta nezazeljena noc spremenila v dragoceno darilo.