Drobne pikice trepetajo v noci. Srebrne, rumene, rdece in tiste nedolocljivih barv. Menda povezane skupaj tvorijo razlicne podobe. A nikoli ni cutila potrebe jih videti na tak nacin. Zgubila bi se lepota in edinstvenost vsake posamezne. Vedno jih je dozivljala le tako. Morda jih nocoj vidi zadnjic. Poletna oblacnost bo kmalu trajno zakrila nebo…

Nenadoma jo je nekaj streslo v roko. Pozabila je ze, da drzi v roki svoj mobilni telefon.

“Vej… Ja, jaz sem… Ja, prosta sem… Ok, pridem…”

Vstala je z »»